Svet se spremeni, ko pod srcem raste novo srce. Ko tvoje telo hrani in varuje drobno bitje.
Svet se spremeni, ko malo bitje porodiš in se prvič zazreš v oči svoje nove ljubezni.
Svet se spremeni, ko postaneš mama in to razumeš šele takrat. Iz tebe izvabi vse najlepše, a tudi tisto slabo, za katero morda niti nisi vedela.
Materinstvo so posebna čustva. Je mavrica različnih občutij, z najbolj sladkimi in toplimi, najbolj srečnimi in življenje-osmisljujočimi, pa ravno tako do tesnobnih, prestrašenih, s slabo vestjo kovanih.
Materinstvo je moč ženskega telesa, da v njem zraste novo bitje, ki ga z neskončno močjo porodi. Je predajanje najbolj instinktivnemu delu sebe, ki čuti in zaupa vase.
Materinstvo je neskončna ljubezen, ko ljubiš, brez da bi karkoli pričakovala nazaj.
Materinstvo je ranljivost, strah in globoka čustva zmedenosti in skrbi za novorojenega otroka.
Materinstvo je nežnost; neskončnost ljubezni skozi topel objem, nežen dotik, ljubeč poljub in šepet, da te imam neskončno rada.
Materinstvo je zasanjan pogled svojim otrokom, ko rastejo, osvajajo nove mejnike in se čisto po malem osvobajajo.
Materinstvo je ljubezen do tvojega moškega, očeta tvojih otrok, ki vas vse neskončno ljubi, vas objema z nežno skrbjo in ziba v najbolj varnem in trdnem objemu.
Materinstvo so tudi slabi dnevi – ko si želiš le 5 minut miru, a hkrati veš, da tudi če jih ne bo, se tvoja ljubezen ne bo prav nič spremenila. Materinstvo je vrtiljak – razpoloženja se včasih neznosno hitro obračajo; pride trenutek, ko ti zmanjka potrpežljivosti in ti gre vse samo še na živce, in potem si nekaj trenutkov kasneje že povsem raznežena v objemu svojih otročičev.
Materinstvo je iskanje najboljših poti za svoje otroke; je večno iskanje ravnovesja med preveč in premalo. Morda je materinstvo večno učenje, ki nima pravih, le množico različnih poti.
Materinstvo je neskončnost in so trenutki, ki se jih da ujeti v večnost – zaljubljeni pogledi, ljubeči dotiki, nežni poljubi in igriv smeh; glasen jok in odločna trma, pomešana z močjo brezpogojne ljubezni. Za vedno.
Tu sem doma. Kot muha na zidu opazujem mame in za njih lovim najbolj pristne trenutke. Vso paleto čustev, da bi ob nekem drugem času pripovedovale to zgodbo; o začetkih materinstva, o prvih vzdihljajih. Da bi čutila kar čutiš zdaj; da bi ujeli spomine na čas, ki tako hitro mineva. Tu najdem svojo dušo in s svojim fotoaparatom zdaj sramežljivo in prav na drobno stopicljam na to čisto novo pot. Iz ljubezni do materinstva. Zate. Za vas.