“Po zemlji pojdi bos,
brez čevljev,
ki zastirajo ti vid,
s prsti boš gotovo poti kos,
veter in voda sta za zemljevid.
S podplati le premikaj kamne,
z golo kožo čuti tla,
zaupanje ti zemlja da.
Pobožaj mokro travo,
suh je prah
pod tvojimi nogami,
mah naj poljubi ti podplate,
listje šelesti le zate.
Stopi v potok
in teci po njem,
kjer se voda spusti,
umij si obraz pod slapom
in sonce naj ga posuši.
Na zemljo položi obraz
povohaj nje vonj
in čuti kako mir ti podarja.
Takrat zemlja
se k tebi naslanja
in veš: del vsega je
in tudi ti si del nje.”